Zdravstvena trenerka za hormonsko ravnovesje
Zdravstvena trenerka za hormonsko ravnovesje

Utrujeni? Pod stresom? Težave s spanjem?  Vzrok je lahko adrenalna utrujenost!

Ste utrujeni se počutite izčrpane? Veliko nas je takih!

Vedno pogosteje se srečujemo s simptomi kot so utrujenost, izčrpanost, izgorelost, ne obvladujemo več svoj stres, ker ga je preveč, imamo težave s spanjem: zvečer ne moremo zaspati, zjutraj pa smo utrujeni. Znaki mejijo že na pravo epidemijo, kar opažam tudi pri večini strank, ki se obračajo name.

Živimo v družbi, ki je orientirana na reševanje medicinskih problemov s pomočjo zdravil. Opisani simptomi so večinoma »zdravljeni« z nasvetom da naj zmanjšamo tempo in stres, ter predpisovanjem antidepresivov in spalnih tablet. Poleg pa popijemo gore kave in spodbujevalnih pijač, da bi lahko vsaj za silo dvignili energijo in preživeli dan.

Kaj je narobe s takim nasvetom? Ne dotakne se resničnega vzroka zakaj je naše telo brez energije. Če bi zdravilo odpravilo vzrok, ga ne bi vedno znova jemali in tudi stranskih učinkov ne bi bilo. Vendar nobeno zdravilo tega ne more zagotoviti, še posebej ne antidepresivi, ki imajo kar nekaj škodljivih stranskih učinkov in povzročajo tudi odvisnost.

Pomembno je da zvemo zakaj se ne počutimo dobro, kje je vzrok za slabo počutje in pomanjkanje energije!

Ne želim biti negativna a poglejmo kaj nam naše telo sporoča s temi zgoraj opisanimi simptomi. Ali telo proizvaja premalo ali nič energije, ker je jezno na vas? Se vam telo maščuje? Dobra novica je : ne.

Telo nam pač na svoj način sporoča – komunicira z nami, da ima težave pri svojem prilagajanju na stres, kateremu ga izpostavljamo. In ko omenjam stres to ne pomeni samo mentalni, emotivni stres. Kot stresor, ki se ga premalo zavedamo na telo deluje neustrezna in pomanjkljiva prehrana, ko jemo hrano katero telo ne prenaša in mu ne ustreza, kar spremlja slabo stanje prebavnega sistema in hormonsko neravnovesje. Lahko je tudi odziv na zdravila ali gre za infekcijo ali notranje vnetje kroničnega značaja.

Pomembno je odkriti resnične stresorje, ki so povzročili stanje in jih odstraniti, da telo lahko prične ponovno normalno delovati in tako tudi simptomi utrujenosti in pomanjkanja energije izginejo.

Kako lahko metoda funkcionalnega pristopa tukaj pomaga?

Če se vrnemo na pristop medicine, ki ga poznamo, kot je – vzamemo zdravilo, ki nam izboljša počutje, začasno odpravi simptom, dokler vzamemo spet naslednjo dozo zdravila, ki pa ne deluje na vzrok ampak samo maskira simptome. Primer: boli nas noga, ker je v čevlju kamenček, mi pa jemljemo zdravilo proti bolečinam, da lahko hodimo. Ali ni bolj smiselno odstraniti kamenček in zdravilo ni več potrebno?

Taka primerjava, je sicer banalna in preveč enostavna, vendar kljub temu, da je naše telo kompleksen sistem je odkrivanje vzrokov lahko zelo enostavno, za kar smo usposobljeni profesionalci, ki delamo po metodah funkcionalne medicine, ki nas uči, kako in predvsem kje začeti iskati vzroke.

Če vzamemo za primer probleme s spanjem. Pacient se pritožuje, da ne more zaspati, ko zaspi se večkrat zbuja, zjutraj je utrujen in cel dan mu primanjkuje energije. Tableta za spanje mu bo pomagala, da pade v posteljo in zaspi, vendar pa to ni dolgoročna rešitev, kar se je v praksi že pokazalo.

Znano je, da je enak sistem udeležen pri ustvarjanju zdrave energije preko dneva, kot za ustvarjanje trdnega, kvalitetnega in regenerativnega spanca. To kar ustvarja energijo sta ustrezna prehrana in zdrav prebavni sistem, ki zagotavljata da se ustrezna hrana kot gorivo, spremeni v kvalitetno energijo, ki jo telo potrebuje . Pišem ustrezna in ne zdrava prehrana, ker »zdrava prehrana« je zelo relativen pojem in jih večina ne ve kaj je zares zdrava hrana za njihovo zdravstveno stanje, ker vsak organizem je individuum zase in kar je za nekoga zdravo, je za drugega lahko škodljivo.

Zadeva je in ni komplicirana. Mogoče to lahko primerjamo, zakaj se avto ne premakne, če nima goriva ali mu natočimo napačno gorivo. Energija za gibanje potrebuje gorivo, tako deluje tudi naše telo.

Zakaj moramo najprej urediti – reorganizirati prehrano?

Zakaj je prehrana ključnega pomena? V koliko je hrana ki jo vnašamo v telo neustrezna in slabe hranljive kakovosti, to ne bo ustrezno gorivo za naše telo. V kolikor je hrana ustrezna a prebavni sistem ne deluje pravilno imamo spet problem uporabe goriva in njegove pretvorbe v energijo. V kolikor jemo hrano na katero telo reagira z preobčutljivostjo, kar pomeni, da jo zaznava kot tujek, ker jo ne more pretvoriti v delce goriva iz katerih bo proizvajalo energijo in hrano za svoja tkiva, je spet problem v pomanjkanju energije za naše telo in s tem posledično utrujenost.

Prvi korak je ustrezna prehrana, kar pomeni, da v telo prenehamo vnašati hrano, ki še pospešuje pomanjkanje energije in vzburja naš imunski sistem.

Drugi korak je regeneracija prebavnega sistema, ki je lahko poškodovano, in ne zmore ustrezno vsrkavati hranil za nemoteno delovanje. Problem prebavnega sistema je lahko prepustno črevesje, ki prepušča skozi preluknjajo membrano neprebavljene delce, ki jih telo ne more uporabiti za vgradnjo v svoja tkiva in delujejo kot tujek, ki aktivira naš imunski sistem, da ga odstranjuje iz telesa, da ne bi škodilo. V kolikor je takih neustreznih prehranski vnosov preveč to dodatno obremenjuje naš imunski sistem, ki se potem težko bori še z ostalimi vdori neželenih delcev, kot so strupi, težke kovine, barvila, pesticidi in druge kemikalije. Preobremenjen imunski sistem prebije svojo mejo vzdržljivosti in se »sesuje« zato zbolimo. Kako nastane prepustnost črevesja? Spet je tu kar nekaj faktorjev, na katere moramo biti pozorni.

Tretji korak pri vzrokih za pomanjkanje energije pa je odkrivanje stanja naših adrenalnih žlez. Mogoče še niste slišali zanje a ste prav gotovo slišali za adrenalin, ki ga izločata nadledvični adrenalni žlezi.

Adrenalne žleze so tesno povezane s proizvodnjo energije in uravnavanjem hormonov. Zadolžene so da imamo zjutraj in preko dneva dovolj energije in da se zvečer ter preko noči umirimo in kvalitetno naspimo in regeneriramo.

Zakaj vas zdravnik ne seznani s tem? Zdravila za utrujenost ni, ker to ni bolezen. Sistem medicine je usmerjen na odkrivanje bolezni in potem zdravljenje le te, utrujenost pa ni bolezen. Obstajajo bolezni adrenalne žleze kot so Addisonova bolezen ( nič kortizola) ali Coughingova bolezen ( ekstremno preveč kortizola), vendar so to bolezni, kjer gre za odpoved nadledvičnih žlez in na srečo niso pogoste.

Zdravnik se ne srečuje pogosto z boleznimi adrenalne žleze, vendar pa je veliko pacientov z adrenalno utrujenostjo, kjer pa ni zdravil in protokolov zdravljenja le te, razen zgoraj omenjenih za ublažitev simptomov. Ker ne gre za bolezen ampak za motnjo v delovanju adrenalnih žlez.

Kakšna je vloga nadledvičnih žlez?

Pomanjkljivo delovanje nadledvičnih žlez povzroča sledeče simptome:

  • Utrujenost
  • Oslabel imunski sistem ( pogoste infekcije, vnetja in prehladi)
  • Težave s spanjem
  • Pridobivanje na telesni teži kljub dieti
  • Problemi s ščitnico
  • Hormonsko neravnovesje: PMS, menstrualni krči, neplodnost
  • Težave pri prehodu v menopavzo
  • Anksioznost, občutek strahu, depresija, nihanje razpoloženja
  • Zamegljen spomin
  • Bolečine v mišicah in sklepih
  • Omedlevice
  • Alergije
  • Notranja vnetja
  • Prezgodnje staranje
  • Astma
  • Nizek pritisk
  • Preobčutljivost na svetlobo

Seznam je kar pester. Za dve žlezi v velikosti oreha, so naloge ki jih opravljajo v telesu kar zahtevne.

Odkrivanje vzroka za vse naštete probleme, je pomembno in če vemo, da je lahko to povezano z nadledvičnimi žlezami smo korak bližje rešitvi problema? Samo maskiranje problemov, kot so na primer protibolečinske tablete za bolečine v sklepih ne rešijo pravega vzroka. Mi pa želimo vplivati in odpraviti vzroke.

Kaj se dogaja med stresom? Poglejmo to skozi različne faze adrenalne utrujenosti:

Faza ena: Raven kortizola stresnega hormona, ki ga izločajo nadledvične žleze, da telo varujejo v času stresa je povišan vsakič, ko smo pod stresom ( ne pozabimo tudi prehranskim, zaradi neustrezne hrane ali tudi izpuščanje obrokov) to je faza v kateri je povečan nivo stresa a telo to lahko še obvladuje. To povzročajo situacije kot so : študiranje za izpit, prihod novega člana v družino. Potrebujemo take trenutke. Vendar je pomembno, da je telo na to dovolj odporno, da tak stre lahko absorbira obvladuje in to celo koristi. Vendar so to primeri občasnega stresa, ki mu potem sledi počitek, za ponovno polnjenje baterij. V kolikor pa se stresi pojavljajo prepogosto in je kortizol konstantno povišan in telo ne obvladuje stresa, ker ni dovolj počitka med fazami obremenjenosti, občutimo problem.

Tu nastopi druga faza : v tej fazi so nadledvične žleze preobremenjene zaradi konstantne povečane proizvodnje oziroma kortizola, brez faz počitka in regeneracije, ter pride do padanja kortizola v neustreznem času. To se kaže v problemih s spanjem, zvečer je kortizol povišan in se ne moremo umiriti, zjutraj pa nizek, ko bi moralo biti ravno nasprotno z vidika potrebne energije. Pridobivamo na teži, ker povišan kortizol dvigne tudi hormon inzulin in metabolizem ( beri poraba kalorij ) se upočasni, ker telo shranjuje energijo za borbo s stresom. Zredimo se predvsem okrog trebuha, kjer je tudi največ receptorjev za kortizol.

Povečan kortizol tudi » krade« druge hormone. Nadledvične žleze so poleg kortizola zadolžene za proizvodnjo tudi drugih hormonov kot so: DHEA, progesteron, testosteron in estrogen, ki se vsi tvorijo iz prekurzorja pregnenolone.

PREHRANA PDF JEDILNIK z video kuharsko delavnico naroči TUKAJ 

Adrenalne žleze v povezavi z drugimi hormoni

Kadar je telo v stresu se mora odločiti ali bo proizvajalo kortizol ali na primer progesteron, ki ga po navadi ženskam primanjkuje ali testosteron pri moških. Ker so to reproduktivni hormoni, se telo odloči da bo proizvedlo kortizol, ki je v času stres življenjsko pomemben za obstanek telesa in ne hormonov za reprodukcijo, ki jih v tem času ne potrebuje, ker potrebuje energijo za stres in ne za razmnoževanje. Zato nam v času izrazitega stresa tudi ni do spolnosti in se libido zmanjša. Zato rečemo da krade druge hormone, jih nadvlada in potiska.

Adrenalne žleze in menopavza.

Naše telo proizvaja ženske spolne hormone v jajčnikih in adrenalnih žlezah kot sem že omenila. Ko prehajamo v menopavzo to pomeni da proizvodnja ženskih spolnih hormonov v jajčnikih usiha in z nastopom menopavze povsem preneha. Nadledvične žleze pa prav tako proizvajajo spolne hormone, ki postanejo v obdobju menopavze ključnega pomena kot rezervi sistem za oskrbovanje telesa s hormoni. Za žensko je ključnega pomena, da so nadledvične žleze zdrave in nemoteno delujejo in niso obremenjene s preveč stresa, kar zavira proizvodnjo spolnih hormonov. Ker le tako je prehod v menopavzo bolj prijeten in se ne pojavljajo značilni problemi, ki ta prehod spremljajo. Vsaka ženska se že pred nastopom menopavze lahko pripravi, tako, da poskrbi za zdravje nadledvičnih žlez.

Adrenalne žleze v povezavi s ščitnico.

Omenila sem, da se v času stresa zniža metabolizem, kar pomeni, da se delovanje ščitnice upočasni. Zato prevelika obremenjenost s stresom tako emotivnim ( skrbi), fizičnim ( pretirana vadba) in prehranskim ( intoleranca na hrano, izpuščanje obrokov, ki jih telo zaznava kot stradanje, neustrezna s hranili revna hrana, kar telo spet zaznava kot stradanje), vpliva na delovanje ščitnice, ki se upočasni. Zato je smiselno, kot vzrok za premalo delujočo ščitnico upoštevati tudi adrenalno stanje in tu odpravljati vzroke, preden posežemo po zdravilih za ščitnico.

Slika ponazarja povezavo nadledvičnih žlez in ščitnico. Nepravilno delovanje nadledvičnih žlez vodi v nepravilno delovanje ščitnice. Zdrave nadledvične žleze so odgovorne za pretvorbo shranjevalnega ( neaktivnega) ščitničnega hormona T4, v aktivnega, ki nam daje energijo T3, ter vstop le tega v celice preko receptorjev. Vzrok za slabo počutje, utrujenost, pomanjkanje energije in nezmožnost izgube telesne teže, pri osebah, ki jemljejo nadomestni ščitnični hormon v obliki zdravila, je ravno to, da sta nadledvični žlezi prizadeti.

Kortizol – spanje – HHA-os

Pomembno je vedeti, da s časom vaše adrenalne žleze in ščitnica ne postanejo samo utrujene od prekomernega stresa s katerim jih obremenjujete ampak pride do deregulacije, ki vključuje tudi komunikacijo vaših možganov s ščitnico in adrenalnimi žlezami, ki jo imenujemo Hipotalamus-hipofiza-adrenalna os (HHA-os) ali HHŠ – os ( povezava hipotalamus-hipofiza-ščitnica) Predstavljajte si to kot pokvarjen termostat: ko gre temperatura v stanovanju gor se klima ne vklopi, ker je termostat v okvari. Ali je premrzlo in se termostat spet ne vklopi. Enaka analogija velja v našem telesu kjer adrenalne žleze niso povezane s ščitnico, ki je termostat našega telesa ali dobijo napačne signale, kot kaže slika.

Prehod v tretjo fazo pa nastopi, ko smo v drugi fazi preobremenjenosti predolgo in ne spremenimo prehrane in življenjskega sloga, prilagodimo vadbo in spanje.

V tretji fazi pa so nadledvične žleze izgorele in zmorejo več proizvajati dovolj kortizola in ta ne niha več tako kot v drugi fazi ampak je konstantno nizek, kar občutimo kot kronično utrujenost in se telo ni zmožno regenerirati kljub počitku.

Kako lahko poskrbimo za regeneracijo nadledvičnih žlez:



  1. Ustrezna vadba: izogibajmo se dolgotrajni intenzivni kardio vadbi, ki še dodatno pospešuje dvig kortizola, tudi tek dodatno dviguje kortizol. Izbiramo vadbe, ki ne vplivajo na dvig kortizola. Vadbe, ki spodbujajo hormone, ki spreminjajo kompozicijo telesa. Ena od nalog kortizola je tudi ta, da sprošča glukozo v kri, pri povišanem kortizolu se lahko zgodi da sprošča glukozo iz mišičnega tkiva, kar lahko vodi v izgubo mišične mase in mlahavost tkiva. Tega pa ne želimo. Napačna vadba je lahko tudi preobremenjujoča za imunski sistem, ki je pri adrenalni utrujenosti prizadet. To prepoznate po tem, da po vadbi lahko zbolite. Zato je smiselno prilagoditi vadbo tudi adrenalnemu stanju.
  2. Uravnavanje krvnega sladkorja : potrebno je reorganizirati prehrano tako, da ni velikih skokov in padcev krvnega sladkorja. Velika naloga endokrinega sistema je uravnavanje krvnega sladkorja. V kolikor izberete neustrezen zajtrk, ki je bolj desert kot zajtrk, preskakujete obroke oziroma je med obroki prevelik presledek, jeste neustrezno hrano, je to velik dodaten stres za telo. Povečana želja po sladkem, je posledica izbire neustreznih hranil, ter hormonskega neravnovesja. Tudi tisti, ki se »zdravo« hranijo nevede delajo napake, ker ne prepoznajo skritih sladkorjev. ( zdravstveni trener vas nauči skrite vire sladkorja in kako obvladati željo po sladkem) Nastane problem inzulinske odpornosti, kar pomeni, da telo ni zmožno usmeriti glukozo v celice kjer bi se spremenila v energijo. Podobno kot pri sladkorni bolezni.
  3. Spanje , počitek in regeneracija: premalo spanca vpliva na nivo kortizola in s tem povzroči hormonsko neravnovesje v telesu. Pomanjkanje spanja poleg utrujenosti, povzroči tudi prekomerno lakoto in s tem povečanje teže. S časom lahko pride do motene povezave med možgani in adrenalnimi žlezami

Zato je reguliranje nivoja kortizola in upostavljanje povezave HHA in HHŠ, regulacija spanja učinkovit protokol in pristop k regeneraciji adrenalnih žlez in s tem motenega delovanja ščitnice, ter vseh zdravstvenih problemov povezanih s tem.

Pomemben je tudi ustrezni protokol reorganizacije prehrane, regeneracije prebavnega sistema in morebitnega dodajanja dopolnil v primeru pomanjkanja hranil,

Ter s tem vsesplošnega znižanja notranjih vnetij v telesu, kar celostno vpliva na kvaliteto zdravja.

ADRENALKE SO KLJUČNE

zato jih moraš kot prvo uravnati in z  njimi začneš uravnavati tako ščitnico kot ostala hormonska stanja in ginekološke težave:

Kako si prilagodiš svoj “lajf” hormonom in ščitnici?

Enostavno in takoj, brez priprav.

Ne čakaj, da stanje napreduje.

 

Poslušaj video seminar ABC MALA ŠOLA  HORMONOV IN ŠČITNICE  ki te pouči kako uskladiš ADRENALKE s svojo ščitnico in hormoni 

 

Deli z drugimi:

Facebook
Twitter
Pinterest
LinkedIn

Brezplačen e-priročnik: 10 zajtrkov za hormone in ščitnico in 30 idej za enostavne obroke