Utrujenost, izčrpanost, nikakor se nisem mogla odpočiti in naspati. Bolečine v sklepih, boleči členki na rokah, praktično mi je zvijalo prste, tako močno, da nisem bila sposobna prijeti skodelice s kavo. Imela sem tudi močne glavobole. Moje hormonsko stanje je bilo katastrofalno, vedno sem imela boleče periode, bolečine ob ovulaciji, pogosta vnetja in izcedke. Tudi testi pri ginekologu so bili taki, da sem morala na pol leta na kontrole. Imam dedne predispozicije za endometriozo, raka na materničnem vratu. Vstavila sem si maternični vložek Mireno, da se znebim bolečin in močnih krvavitev. Mirena je zame takrat pomenila svobodo brez menstruacij in s tem povezanimi padci imunskega sistema, ter bolečinami.
Zaradi Mirene sem se prvič v življenju zredila in postala napihnjena. Postala sem tudi izrazito razdražena in raztresena. Tipični pokazatelj hormonskega neravnovesja. Mirena potisne naš lastni progesteron in če ga imamo premalo smo potem še bolj razdražene in raztresene, ter imamo lahko glavobole. Vse to sem začela uravnavati s prehrano in dopolnili. Stanje se je izboljšalo.
Bolečine v sklepih sem pripisovala pretirani vožnji. Zaradi svojega dela sem bila veliko v avtu in na poti. Moja prehrana v tem času je bila sicer »zdrava« kuhala sem doma, vendar sem velikokrat tudi spuščala obroke, ker enostavno nisem mogla vedno kuhati in pripravljati hrano, ki pa mi tudi ni pasala.
Zredila sem se za 13 kilogramov pretežno okrog pasu, kljub temu, da se zelo malo jedla. Nihče sicer tega ni opazil. Navajena sem bila celo opazk in komentarjev, da sem presuha. A ta vitkost je bila zame popolnoma nezdrava.
V tem času mi je še najbolj pasal kruh (doma pečen polnozrnat z dodatkom ovsenih kosmičev – zdrav) z maslom, kar je bila tudi najpogostejša hrana. Oboževala sem tudi slanike iz pekarne.
Čutila sem da se z menoj nekaj dogaja, zdravniki mi niso mogli pomagati, pač poporodne težave in depresija. Bolečine v rokah in zvijanje prstov ni nihče jemal resno. Pogledali so mi ščitnico, ki je bila “v redu”.
Danes vem, da je bila to izrazita adrenalna utrujenost že v fazi popolne izgorelosti, cel dan sem bila brez energije.
Usoda je hotela, da so me pritegnila znanja o hormonih in jogi povezani s tem. V začetku mi joga sploh ni pasala, preveč mi je bila počasna, nikakor se nisem mogla umiriti in pravilno zadihati. Postala sem tudi prava odvisnica od botaničnih pripravkov in prehranskih dopolnil, ki so me za silo držala pokonci, a to ni bilo to.
Skozi moje šolanje o prehrani v Institute for Integrative Nutrition v New Yorku na daljavo, ki sem ga v tem času opravljala, sem počasi po poslušanju predavanj reorganizirala svojo prehrano, za katero sem vedno bolj ugotavljala, da ni bila tako zdrava kot sem mislila. Čeprav sem že celo življenje suhica in nikoli nisem imela problemov s težo sem se lotevala diet. S potekom šolanja sem se prvič srečala s pojmom “gluten”, za katerega prej nikoli nisem slišala, kaj šele, da bi to bil moj problem.
Po pravilih šolanja sem pač poskusila tudi brezglutensko dieto. Pokazalo se je, da sem se bolje počutila, predvsem nisem bila več tako utrujena in moje stanje se je pričelo izboljševati. Zadeve v začetku nisem preveč resno jemala, češ saj ni to moj problem, ker nimam celiakije. Telo pa je reagiralo po svoje in mi pokazalo, da to je problem.
Naučila sem se tudi, da so moji boleči členki znak revmatoidnega artritisa (RA), ki sem ga podedovala po moji stari mami. In da moja ščitnica ni “v redu”, ker ni optimalna ampak samo normalna brez bolezni.
Ko sem se pozanimala o bolezni RA, sem spoznala da medicina nima zares pravih zdravil za to, razen močna zdravila proti bolečinam, biološka zdravila za potiskanje imunskega sistema in pripomočke, da lahko primem skodelico kave. S tem se nisem mogla sprijazniti in čakati, da se moj RA razvije do te stopnje, ko bo potrebno vse to.
Na šolanjih o avtoimunskih boleznih, sem se naučila, kako se imunski sistem odziva na različna živila v prehrani in sama začela delati spremembe na sebi, po protokolih za regeneracijo prepustnega črevesja in popolnoma reorganizirala tudi svoj življenjski slog.
Kot bodoča zdravstvena trenerka sem se poleg prehrane izšolala tudi za pomoč svojim strankam pri prilagajanju življenjskega sloga, ter se naučila kako počistiti svojo čustveno nesnago. Soočila sem se s svojimi stresorji, čeprav sem mislila, da je nemogoče, ker vedno je veliko izgovorov. , Naučila sem se organizirati in planirati svoje življenje, tako glede prehrane, kot stresa in vseh ostalih epigenetskih dejavnikov.
